leto: 2002
kategorija VAS: Kostanjevica na Krki
nagrada: srebrno priznanje
povezave: www.kostanjevica.si

Kostanjevica na Krki že s svojim imenom pove, da je tesno povezana z reko, ki jo obdaja. Kraj se ponaša z laskavim nazivom mesto kulture. Gotovo danes k širšemu poznavanju Kostanjevice na Krki zelo veliko prispeva Galerija Božidar Jakac.

Eden največjih muzejev umetnosti na Slovenskem je umeščen v nekdanji cistercijanski samostan, ki izvira iz prve polovice 13. stoletja, in nam s svojo arhitekturno podobo ter predvsem z izvedbo posameznih arhitekturnih detajlov pripoveduje zgodbo o pomenu te cisterce ob njeni ustanovitvi in v stoletjih življenja. Galerija s svojim kakovostnim in že leta utečenim programom – od vzdrževanja stalnih razstav do postavitev odmevnih občasnih razstav – odpira vpogled v aktualno likovno ustvarjanje na Slovenskem in širše. V galerijskih postavitvah spoznavamo dela Božidarja Jakca, Franceta Kralja, Toneta Kralja, Jožeta Gorjupa, Franceta Goršeta, Zorana Didka, Janeza Boljke in Bogdana Borčića. Na ogled je tudi Pleterska zbirka, v prostorih Osnovne šole Jožeta Gorjupa pa deluje Gorjupova galerija z razstavljenimi deli slovenskih in tujih umetnikov. Med zelo prepoznavnimi vsebinami je gotovo Forma viva; stalna zbirka je del mesta in njegove okolice, glavnina kiparskih del, ki nastajajo v okviru mednarodnih kiparskih simpozijev od leta 1961 dalje, pa je razstavljena ob nekdanjem cistercijanskem samostanu, v enem redkih parkov skulptur v Sloveniji.

Predstavljeno institucionalno kulturo bogatijo bogate aktivnosti kostanjeviških društev. Posebno mesto ima pustni čas, saj je Kostanjevica na Krki s svojo Šelmarijo eno od karnevalskih mest z zelo bogato in še kako živo tradicijo.

Kostanjevica na Krki ima kot edino slovensko mesto na rečnem otoku izjemno lego v krajini. Prostorsko danost dopolnjujeta in nadgrajujeta urbanistična in arhitekturna podoba mesta, ki je prepoznano in zavarovano kot kulturni spomenik. V Odloku o razglasitvi Kostanjevice na Krki za kulturni in zgodovinski spomenik (Ur. l. RS, št. 69/1997) je zapisano, da naselje »dokumentira kot mesto njegova prostorska organizacija, ki se kaže kot obcestni trg z dvema tržnima magistralama, Velikim placem (Ulica talcev) in Malim placem (Oražnova ulica), ki se v južnem delu združita v trg, danes imenovan Kambičev trg. Poleg prostorske pozicije in ulične mreže Kostanjevice je temeljno izročilo srednjeveškega mestnega organizma parcelacijska mreža z značilnimi pravokotno na cesto ležečimi parcelami, ki jim sledi tudi zazidalni sistem. Stavbni fond Kostanjevice je, razen nekaj izjem, rezultat prezidav v 19. stoletju.«

Posamezni objekti znotraj starega mestnega jedra so še dodatno varovani kot arhitekturni in umetnostni spomeniki, saj so prepoznani kot izjemna vrednota obravnavanega prostora (to sta župnijska cerkev sv. Jakoba in podružnična cerkev sv. Miklavža s freskami Jožeta Gorjupa, kapelica na Ulici talcev, nekdanji ministerialni dvorec (stavba nekdanjega župnišča, v delu katere je od leta 1956 umeščen Lamutov likovni salon), stanovanjske hiše na Ulici talcev 2 in 9, Oražnovi ulici 24 in na Oražnovem trgu 2 ter lesena mostova na južni in severni strani otoka. Verjetno ni obiskovalca Kostanjevice na Krki, ki na sprehodu po Ulici talcev ne bi opazil velikega urejenega vrta, ki ga krasijo kiparska dela. Gre za skulpture akademskega kiparja Dušana Tršarja, tudi avtorja fontane pred Lamutovim likovnim salonom. S Kostanjevico na Krki je povezanih kar nekaj znanih Slovencev. Med drugimi od tu izhaja dr. Ivan Oražen, v čigar obnovljeni rojstni hiši je tudi spominska muzejska zbirka. V kraju je delovala znamenita lekarna sv. Miklavža, ki jo je ustanovila mag. Emilija Fon. Skozi njeno prijateljevanje z znamenitim arhitektom Jožetom Plečnikom je ta za Kostanjevico na Krki med drugim izdelal serijo drobnih projektov - od ciborija za farno cerkev, načrtov za Dvor občestva meščanov do pečata Meščanske skupnosti, ki je bil pred leti izhodišče za oblikovanje sedanjega grba Občine Kostanjevica na Krki. Plečnik je za mesto na otoku izdelal tudi predlog ureditvenega načrta, za znamenito Marijino romarsko cerkev na Slinovcah pa serijo podobic in načrt ureditve okolice. S to cerkvijo je povezana »kvatrnica«, osrednja slovesnost, ki jo obeležujemo na tretjo septembrsko nedeljo in je že od nekdaj privabljala na romanje ljudi od blizu in daleč. Plečnikova roka pa je pustila sled tudi na krajevnem pokopališču, kjer je pokopana njegova prijateljica. Tu imata svoj poslednji dom tudi slikarja Tone Kralj in Jože Gorjup.

Poleg predstavljene kulturne dediščine pa je prostor Kostanjevice na Krki bogat tudi z naravnimi vrednotami. Severno od naselja leži naš največji ravninski gozd, Krakovski gozd, katerega del je zaščiten kot pragozdni rezervat. Gospodarjenje v njem je vodil tudi izumitelj ladijskega vijaka, Josef Ressel, ki je s preizkusi svojega izuma začel ravno v času službovanja v krajih ob reki Krki. S sprehodom  po Resslovi poti v vsakem letnem času dobimo možnost spoznavanja rastlinskega in živalskega sveta v tem zamočvirjenem območju. S povsem drugačnim okoljem pa se srečamo, če se povzpnemo na obronke Gorjancev. Tudi v tem delu imamo kar nekaj zaščitenih območij gozda, kjer se lahko srečamo celo z večstoletnimi drevesnimi sestavi, kar je danes vedno bolj prepoznana vrednota. Poleg bogastev »nad zemljo«, pa številne skriva tudi kostanjeviško podzemlje. Dober kilometer od starega mestnega jedra nas čaka Kostanjeviška jama, ki je kljub svoji relativni majhnosti izjemno bogata. Tudi tu se potrjuje pravilo, da spadajo slovenske kraške jame med biotsko najbogatejše na svetu.  

Sicer pa je Kostanjevica na Krki prostor, kjer se stikata ravninski svet Panonske nižine in močna naravna pregrada - Gorjanci. Vmesni prostor zaznamuje vinogradniška kulturna krajina. Kostanjevica na Krki je bila v prvi polovici 20. stoletja s svojo Vinarsko zadrugo zibelka vinskega posebneža cvička. To vino ima seveda tudi danes pomembno mesto tako v vsakdanjem življenju prebivalcev Dolenjske in Posavja, kot tudi v oblikovanju gostinske in kulinarične podobe tega dela Slovenije. In v Kostanjevici na Krki se je vedno tudi dobro jedlo, kar lahko obiskovalci spoznavajo skozi ponudbo tukajšnjih gostincev, kot tudi skozi nastajajočo ponudbo regionalne, tudi ekološko pridelane hrane.

Vsemu naštetemu pa daje ton mirna gladina reke Krke, žila celotnega prostora, ki ga na svojski način najbolje zaznavamo s tipičnega kostanjeviškega čolna, drsečega po vodni gladini. Druga možnost pa je pogled iz košare toplozračnega balona, od koder se nam naše edino mesto na otoku prikaže kot podoba na slikarjevi paleti.