leto: 2013
kategorija MESTO: Bled
nagrada: srebrno priznanje
povezave: www.bled.si

Občina Bled sodi med manjše slovenske občine in leži sredi ledeniško preoblikovane pokrajine nekje na prehodu med Alpami in Jadranom. Bled z okolico in naravnimi lepotami je eno najlepših alpskih letovišč, zato so ga okronali kot alpski biser. Med drugimi je navdušil največjega slovenskega pesnika, Franceta Prešerna, ki je o kraju zapisal “Dežela Kranjska nima lepšga kraja, ko je z okolšno ta podoba raja”. Ansambel bratov Avsenik pa v svoji svetovno znani polki o Bledu prepeva: “Otoček sredi jezera, gori pa cerkvica; na strmi skali grad stoji; oj Bled, prekrasen si!”

Slikovito pokrajino Blejskega kota z morenskimi griči, živoskalnimi osamelci, rečnimi terasami, prodnimi nanosi in opuščenimi strugami na treh straneh obdajajo vodotoki: na jugu teče Sava Bohinjka, vzhodu Sava Dolinka in severu Radovna. Blejski kot je ustvarila voda. V ledenih dobah so sem segali ledeniki, med katerimi je bil največji bohinjski. Za čelnimi morenami so nastajala jezera, katera so sčasoma tudi izginila. Ohranilo se je Blejsko jezero, ki je nastalo v poglobljeni tektonski udorini, za čelnimi morenami bohinjskega ledenika. Blejsko jezero je dolgo 2.120 m, široko 1.380 m in globoko do 30 m. Poleti se jezero segreje do 26 °C in predstavlja pomembno rekreacijsko območje tako za domačine kot tudi turiste. Zahvaljujoč ravno pravšnji dolžini je bilo v svoji zgodovini prizorišče številnim prvenstvom v veslanju.

Bled ima blago, subalpsko klimo z najdaljšo kopalno sezono izmed vseh alpskih letovišč. Z visokimi grebeni Julijskih Alp in Karavank je zaščiten pred mrzlimi severnimi vetrovi. V sezonskih mesecih ni megle. Srednja mesečna temperatura v juliju je +18,7°C, v januarju -1,2°C.

Sprva pretežno agrarna pokrajina se je skozi zgodovino spreminjala preko industrijskega do pretežno turističnega naselja. Turizem je danes v občini prednostnega pomena in predstavlja ključni gospodarski potencial. Kot prve obiskovalce Bleda smatramo romarje, ki so obiskovali Marijo na otoku. S sodobnim turizmom je začel švicarski naravni zdravnik Arnold Rikli, ki so ga kmalu začeli posnemati domačini in v začetku pred prvo svetovno vojno se je Bled uvrščal med glavne turistične kraje avstro-ogrske monarhije. Z nastankom jugoslovanske kraljevine med obema vojnama kraj kot poletna rezidenca kraljeve družine pridobi na veljavi, po vojni pa si ga za varno zatočišče omisli tudi maršal Tito. Od osamosvojitve Slovenije vse bolj pridobiva na pomenu kot biser Slovenije.  

Bled dandanes v svetu slovi po Blejskem jezeru, otoku na katerem stoji cerkev Marijinega vnebovzetja z znamenitim zvonom želja, Blejskim gradom z veličastnim razgledom po pokrajini, neokrnjeni naravi soteske Vintgar, blejski kremni rezini, pletnah… Prepoznaven je tudi po arhitekturni identiteti alpskega letovišča in okoliških podeželskih naselij, značilni kulturni krajini, ohranjeni naravi ter velikem številu naravnih vrednot in enot kulturne dediščine, bogastvu voda in gozdov, veliki biotski raznovrstnosti. Približno 2/3 površine občine pokriva najmanj en varstveni režim s področja varstva narave, praktično vsa območja avtohtone poselitve pa so evidentirana v registru kulturne dediščine, med njimi so enote s statusom kulturnega spomenika lokalnega pomena in spomenika državnega pomena.